Nekaj casa je minilo od kar sem se vam zadnjic javil :)
Verjetno, ker sem potreboval nekaj casa za pocitek in lenarjenje... sedaj pa je zopet cas za nekaj akcije!
Pred kratkim sem se vrnil iz nepala, kamor sem popeljal pet mladih korejcem z namenom, da da pomagamo mladim sirotam sirotisnice Fresh Nepal, ki sem jo obiskal pred natanko dvema letoma na moji poti skozi himalajo.
Lepo je bilo videti otroke, jih objeti in se z njimi smejati.
Predvsem pa sem bil vesel njihovega napredka v soli. Vsi so vzorni in nekaj je celo odlicnih ucencev a druga pesem je doma v domu, kjer pesa predvsem cistoca in njihova prehrana.
Zato smo zavihali rokave in prepleskali sobe, ocistili stranisca ter popravili malenkosti, kar se je pac v desetih dneh popraviti dalo.
Da pa moje kuharske sposobnosti se ne pesajo so bili dokaz njihovi polni zelocki in nasmeh na obrazih. Golaz, Chow-mein, ribji namaz in korejski kimbap so poizkusili prvic v zivljenju.

Nekaj casa je minilo od kar sem se vam zadnjic javil :)
Verjetno, ker sem potreboval nekaj casa za pocitek in lenarjenje... sedaj pa je zopet cas za nekaj akcije!
Pred kratkim sem se vrnil iz nepala, kamor sem popeljal pet mladih korejcem z namenom, da da pomagamo mladim sirotam sirotisnice Fresh Nepal, ki sem jo obiskal pred natanko dvema letoma na moji poti skozi himalajo.
Lepo je bilo videti otroke, jih objeti in se z njimi smejati.
Predvsem pa sem bil vesel njihovega napredka v soli. Vsi so vzorni in nekaj je celo odlicnih ucencev a druga pesem je doma v domu, kjer pesa predvsem cistoca in njihova prehrana.
Zato smo zavihali rokave in prepleskali sobe, ocistili stranisca ter popravili malenkosti, kar se je pac v desetih dneh popraviti dalo.
Da pa moje kuharske sposobnosti se ne pesajo so bili dokaz njihovi polni zelocki in nasmeh na obrazih. Golaz, Chow-mein, ribji namaz in korejski kimbap so poizkusili prvic v zivljenju.

Ura je 6 zjutraj... pred mano pa zadnjih 165 km do Celja!

It's 6 am... and last 165 km in the front of me till Celje!

Tik ob Skandarskem jezeru, moja zadnja albanska postaja, kjer sem prespal v enem od bordelov, ker je pač najceneje.
Prenočišča za 10 eurov lahko pozabim na hrvaški obali.
Albanija in Kosovo sta edini državi sveta, kjer bi me bilo sram voziti Mercedez Benz. Toliko Mečk kot jih je tukaj na cestah ne bodo imeli nikoli niti v Nemčiji. Sinonim življenja ali sanje šiptarjev?

Pozitivno presenečen sem nad razvitostjo Albancev. Preden sem prišel v Albanijo, sem pričakoval državo tretjega sveta, a mislim, da niso daleč za našimi južnimi sosedi.

Čudovita zelena in gorata Makedonija je nedvomno biser Balkana! Narodni parki, jezera, samostani in čudoviti ljudje ter okusna balkanska kuhinja! Čista petica!

Le še dobrih 1000 jih je pred mano... danes Črna Gora, jutri Hrvaška... temperature nabijajo v višave tja do 40 stopinj, bicikl škripa na vse pretege, jaz pa si prepevam stare narodne "...od Vardara pa do Triglava... veliko se sranje odigrava..."

See U soon!

Zadnja dva dni prestolnica najmlajše države sveta uživa sloves mladosti, čez dva dni pa bo to postal Južni Sudan...
Sam nisem nad Prištino prav nič navdušen... mestni in prometni kaos, ljudje se zaradi konfliktov s severnimi sosedi z mano nočejo pogovarjati v srbo-hrvaščini ker "ne razumejo". Tako je angleščina uradni jezik :(

Zame bo Priština le eno od prenočišč in ne kraj kamor bi se vračal in užival.

Srbija pa je bila zakon... SFRJ nostalgija!
Nostalgija filmov emila kustorice in gorana bregovica v mestnih parkih ob nedeljskih popoldnevih to popelje dalec, dalec stran od evro realnosti.
Avtomobili Yugo še vedo kraljujejo na srbskih cestah, slovenski proizvodi so sinonim kvalitete in "čevapi" še vedno dišijo kot v dobri stari Jugoslaviji :)

Upam, da so deževni dnevi preteklost, da mi bo sonce kazalo pot vse do albanskega Jadrana!

Pravo olajšanje po ekstremno dragi Grčiji je tale Bolgarija.
Pivo se dobi že za 40 E/cent, burek za 60E/cent in prenočiščee za 4.5€. Zakon!
Čeprav ne preveč srečen z vremenom, sem imel srečo z ljudmi, ki sem jih spoznal.
Prijetna družina v Blagojevgrad me je nahranila, napila in oprala :) Natalija in njeni prijatelji v Sofiji so si vzeli čas za prijetno druženje in pripravili zame okusne bolgarske jedi...
Podobne temperature kot so v Bolgariji sem imel pred natanko petimi leti na Aljaski! Čez dan do največ 17 stopinj, ponoci pa se spusti na 7 stopinj... nič kaj poletna ni tale "evropa" :)

Gasa naprej v našo staro, dobro SFRJ!

Zadnji postanek ob obali sredozemskega morja in porcija morskih dobrot preden se odpravim v gorati predel severne Grčije ob meji z Bolgarijo.

Oblačna in deževna obala Črnega morja me je rešila vročinskega trpljenja, hribolazenja pa ni in ni bilo konec vse do Istanbula.

V Istanbulu me je obiskal brat Goran , ki ga nisem videl ze več kot pet let in skupaj sva odkrivala skrite kotičke zgodovinskega mesta in zaplesala v ritmih dj Tiesta.
S sabo je prinesel nekaj slovenskih kulinarični dobrot, med katerimi so mi najbolj teknila Čokolino:) in sosedova medica, ki mi jo je poslal Rado! Hvala Rado!

Kar ne morem se privaditi na visoke cene, ki so v Istanbulu vrtoglave. V Grčiji kljub gospodarski krizi ni nic bolje.

Da so Grki zabredli tako globoko me sploh ne čudi, saj popoldan težko najdeš odprto trgovino, ker 'uživajo' siesto!

Popoldan bom prestopil mejo 85 države Bolgarije na poti v Sofijo:)

Vreme je sončno, 26 stopinj, veter JZ - 12 km/h jaz pa nasmejan kot vedno!

Srečno!

Dober mesec dnı pred koncem kolesarske odıseje se nahajam sredı pomladansko obarvane anatolıje, kı jo dan za dnem svezıjo dezne skraplje. Cudovıtı ljudje ın zelena pokrajına enega najlepsıh delov sveta skrbıjo, da so srecnı dnevı protı koncu se srecnejsı!
Gostoljubje na obalı mediterana v mestu Mersin ın Adana, zasnezenı vrhovi juznega gorovja ın svezi gorski prelazi na potı v moj najljubsı kotıcek sveta so me nekajkrat dobro naprali, obsıjalı z vrocimı soncnımı zarki preden sem prıspel v kapadokıo (Cappadocia).
Umetnost narave ın cloveskıh rok, fantazıja posameznıka in utrınek preteklosti dajejo carm mojemu najljubsemu delu sveta. Dan za dnem lahko kolesarım po kapadokıjı ın vsak dan je drugacna ın vedno bolj zanjımıva. Ljubım jo!
V turski prestolnici sem se spocil ın opral prı Deniz ın njenıh pajdasih ın sedaj je cas da jo odkurım dalje protı ıstanbulu kjer prıcakujem obısk brata, s katerım se nısva vıdela ze vec kot 5 let.

p.s. 23.7.2011 okolı 13.00 se vıdımo na Trojanah od koder bomo skupaj s polıcıjskım spremstvom kolesarıli protı Polzeli ın v Celje!

Toplo medıteransko prıstanısko mestece na sevenı(turskı) stranı cıpra ız juzne stranı obdaja gorovje Pendadaktylos od koder ob veceru zapıha hladna sapıca vetra z vonjem borovcev.
Sam pa se basem z morskımı dobrotamı se zadnjıc na cıpru.
Pred dobrım tednom dnı sem se ızkrcal ız tovorne ladje v mestu Lımassol kjer me je gostıl Mıkael ız danske ın domacınka Xenıa. Prav prıjetna druzba za nocna pohajkovanja.
Cıper sem prekolesarıl od mesta Pafos na skrajnem zahodu do najlepse plaze Golden beach na vzhodu, Lımassol na jugo do mesta Kerynıa na severu.
Obıskal znamenıto skalo afrodıte, anfıteater Courıon, Amathus,preckal gorovje Trodos, obıskal nostalgıcno mesto Famagusta ın plesal v razupıtı Agıa Napa.
Pred mano je skok na celıno v Turcıjo, kamor se vracam po sedemnajstıh letıh ın vem, da bo zopet cudovıto!
Zacenjam v rıbıskem mestecu Tasucu, nato vzhodno do mesta Adana preden se povzpnem v pravljıcno dezelo ''Cappadocıa''.

Vonj borovcev, vonj rož, ki jih poznam, vonj Mediterana.

Haifa največje pristaniško mesto Izraela, gosta naselbina pod goro Carmel, zame pa zadnja postaja na bližnjem vzhodu.
Včeraj sem po čakanju in dolgih pogajanjih z različnimi ladjarji, končno našel tovorno ladjo, ki me bo popeljala na Ciper. Čakanje na ladjo pa sem izkoristil za menjavo verige in zobnikov ter nabavil nove kolesarske čevlje, ker so stari odslužili svojemu namenu.

Zakaj Ciper?

Zame obstajajo le tri možnosti za pot proti Turčiji in Evropi!
Dve od niju sta trenutno za kolesarjenje ne le navarni (sedem estonskih kolesarjev je bilo ugrabljenih v Libanonu pred dvema mesecema) pač pa tudi nemogoči: Irak in Sirija. Meja s Sirijo je zaprta iz strani Jordanije zadnja dva tedna in stvari gredo le na slabše. Desetletja pa je zaprta iz strani Izraela, kot tudi meja med Izraelom in Libanonom. Irak pa je ameriška čorba zase.
Edina opcija zame je torej Izrael - Ciper - Turcija.

Jordansko hribovje in King Hyw. proti severu države je kolesarska epska cesta. Peščene sipine ter skalne formacije puščave Wadi Rum, skrivnostna Petra, gradovi križarjev in globoki kanjoni najlepšega predela Jordanije so me pripeljali do najnizje točke na svetu.
Mrtvo morje, ki lezi 377 metrov pod morsko gladino in je hkrati najnižja točka na svetu. Tako se je razpon med najvišjo in najnižjo točko kolesarjenja povečal na 5800 m .
Jordan pa je postregel tudi z neljubim dogodkom, kjer sem v kolesarski nezgodi izgubil kolesarskega partnerja Sergeja, ki trenutno okreva v Tel Aviv-u in bo s kolesarjenjem lahko nadaljeval čez mesec dni.

Biblijsko mesto Jeruzalem je mesto negativne energije in spleta religij, ki si zgodovino in lastništvo mesta razlagajo vsaka po svoje, politika Izraela pa ga deli in kontrolira s skrajno varovanimi kontrolnimi točkami in mejami. Veliko bolj svoboden in demokratičen Tel Aviv spominja na Miami beach. Nasprotje vsega kar najdeš na bližnjem vzhodu. Dekleta v bikiniju, diskoteke, bari, svoboda govora in celo kolesarji na cesti :)

Po petih letih bom jutri zopet kolesaril na domačih, evropskih tleh.
Zacenjam v mestu Limassol na grškem delu otoka Ciper.