Juba, South Sudan, Africa
Umazan in prepoten sem vpeljaj v prestolnico najmlajse drzave sveta, ki bo cez dobre tri mesece prevzela prestol kosovu.
Juzni Sudan bo kot 54 drzava afriske unije 9.julija praznoval dan samostojnosti, po desetletjih vojn in grozot.
Juba pa bo kot prestolnica drzave zaznamovana kot eno najdrazjih mest na svetu, saj najcenejsa soba v kontejnerskih hotelih stane 100 in vec dolarjev.
Sam pa sem brezplacno kampiranje nasel pod ogromnim mango drevesom hotela Heron, tik ob reki Nil.
Juba je prestolnica drzave brez komunalne ureditve (ni vode, elektrike in kanalizacije), asfaltiranje cest so priceli pred kratkim s pomocjo USAID, v veliko pomoc pri organizaciji pa jim nudijo UN, katerega kamp sem tudi obiskal. Tja me je povabil turski drzavljan Bahrim (couchsurfing.org), ki ze dve leti tukaj sluzbuje v UN Police. Prvic v zivljenju sem si ogledal UN pisarne, domove in letalisce... veliko denarja, veliko denarjs!
Kampalo sem zapustil tik pred volitvami in se umaknil v mir narave. Stiri dni sem kolesaril v narodnem parku Murchison falls, katerega reka nil loci na severni in juzni del. V juznem delu parka so glavne face simpanzi, v severnem delu pa levi, lepard in hijene. Prvic na kolesu sem se z levom tudi srecal in na mojo sreco so eni veliki lenuhi. Prespijo 20 ur na dan in pod zgocim soncem jih ne mika niti slovenski kolesar. Plasne zirafe, dominantni krokodili in radovedni sloni so na vsakem kilometru, za srecanje s povodnimi konji "na suhem" pa je nocni sprehod
ob reki nil prava avantura.
Najvecja avantura pa po bile muhe ce-ce, ki so me nadlegovale vsega 300km. Preko 200 pikov sem nastel po vsem telesu. Srecen, da niso okuzene z boleznijo specnosti a nesrecen s srbenjem, ki traja se ves teden po piku. Velik problem juznega sudana je tudi malarija, ki je upam, kljub vsakodnevnim pikom komarjev ne staknem se drugic.
Prasni kolovozi in zgoce sonce (preko 40 stopinj) bodo pred mano se vsaj tisoc kilometrov na poti proti severu sudana. Kolesarjenje bo kljub vsem dovoljenjem za potovanje na tem rizicnem delu drzave "tezko" zaradi pomankanja vode in hrane.
Juzni Sudan bo kot 54 drzava afriske unije 9.julija praznoval dan samostojnosti, po desetletjih vojn in grozot.
Juba pa bo kot prestolnica drzave zaznamovana kot eno najdrazjih mest na svetu, saj najcenejsa soba v kontejnerskih hotelih stane 100 in vec dolarjev.
Sam pa sem brezplacno kampiranje nasel pod ogromnim mango drevesom hotela Heron, tik ob reki Nil.
Juba je prestolnica drzave brez komunalne ureditve (ni vode, elektrike in kanalizacije), asfaltiranje cest so priceli pred kratkim s pomocjo USAID, v veliko pomoc pri organizaciji pa jim nudijo UN, katerega kamp sem tudi obiskal. Tja me je povabil turski drzavljan Bahrim (couchsurfing.org), ki ze dve leti tukaj sluzbuje v UN Police. Prvic v zivljenju sem si ogledal UN pisarne, domove in letalisce... veliko denarja, veliko denarjs!
Kampalo sem zapustil tik pred volitvami in se umaknil v mir narave. Stiri dni sem kolesaril v narodnem parku Murchison falls, katerega reka nil loci na severni in juzni del. V juznem delu parka so glavne face simpanzi, v severnem delu pa levi, lepard in hijene. Prvic na kolesu sem se z levom tudi srecal in na mojo sreco so eni veliki lenuhi. Prespijo 20 ur na dan in pod zgocim soncem jih ne mika niti slovenski kolesar. Plasne zirafe, dominantni krokodili in radovedni sloni so na vsakem kilometru, za srecanje s povodnimi konji "na suhem" pa je nocni sprehod
ob reki nil prava avantura.
Najvecja avantura pa po bile muhe ce-ce, ki so me nadlegovale vsega 300km. Preko 200 pikov sem nastel po vsem telesu. Srecen, da niso okuzene z boleznijo specnosti a nesrecen s srbenjem, ki traja se ves teden po piku. Velik problem juznega sudana je tudi malarija, ki je upam, kljub vsakodnevnim pikom komarjev ne staknem se drugic.
Prasni kolovozi in zgoce sonce (preko 40 stopinj) bodo pred mano se vsaj tisoc kilometrov na poti proti severu sudana. Kolesarjenje bo kljub vsem dovoljenjem za potovanje na tem rizicnem delu drzave "tezko" zaradi pomankanja vode in hrane.
March 4, 2011 @ 17:01 | Reply
Stari drži se! Z vsakim metrom si nam bližje... Srečno še naprej!
M
March 4, 2011 @ 18:18 | Reply
Drži se bratec, še malo pa si blizu doma,menda te ja ne bojo sedaj poleg komarjev , muh, tigrov in krokodilov pojedli domačini:(
March 9, 2011 @ 13:42 | Reply
Dejan,
kljub temu, da te čaka še težka prihodnost, vožnja pri visokih temperaturah, pomanjkanje vode (le-to si prosim priskrbi !)...preden prispeš bližje domu, vem, da boš vse premagal.
Če si leve,krokodile... potem brez skrbi naprej.
March 10, 2011 @ 17:20 | Reply
Zdravo Dejan!
Jebela,Dejan zdaj se pa pazi,da ne bo kakšnih nevšečnosti.Srečno furaj naprej.lp