Mesec dni kolesarjenja v dezeli radbija in kriketa in že se moram posloviti. Še vsaj tri mesce bi potreboval, da bi prečesal vse skivnostne kotičke prijazne eko dežele...

Vremensko muhasti južni otok mi je natrosil več dežnih kapljic, kot sem jih bil deležen v vsej junži ameriki. Zato sem bil prikrajšan za ogromno čudovitih potografij, po katere se bom moral vrniti kmalu.... no ja, čez nekaj let.

Tihi in hladni fiordi Milford obdani z vinogradi in nasadi jabolk, zlate peščene plaže Abel Tasman narodnega parka, skalne palačinke Punakaiki, ledeniki, NZ alpe, jezera, deroče reke ter ovce in ovce in še več ovac je tisto, kar prevzame še tako izbirčnega poptnika v deželi maorijev.

Odhajam na skrajni jug avstralije v gozdove izumrlih tasmanskih tigrov in glasnih tasmanskih vragov.

Kia Ora

poglej:
http://www.youtube.com/watch?v=GWKG4Kp7B1Q
http://youtube.com/watch?v=p2-0yD-0wck

Ob 15:15, po 2585 kilometrih, prvi DEFEKT v kraju Brandenburg, 65 km pred Berlinom, pa se dezuje kot iz skafa.
Vse je enkrat prvic!

Ciao Slovenci!