Khartoum, Sudan, Africa
Sticisce belega in modrega nila, prah ter vrocina v sudanski prestolnici, kjer se oslovske vprege vs. BMW na ulicah vsakdanjost. Globoko v zavest prebivalcev je zakoreninjena muslimanska vera, kateri se priklanjajo vsaj petkret dnevno.
Sam pa se priklanjam in predajam kulinaricnim uzitkom arabije ,ker globoko verjamem v tisto kar je okusno in napolni moj zelodec. Pecen piscanec s cimetom na zaru, rumen riz, sveza zelenjava ter kruh iz krusne peci in slastni mango shake z rizevo torto kot sladica... kdo bi se uprl?
Ze dva tedna si zelim hladnega piva a v drzavi, kjer je alkohol prekletstvo tega trenutka ne bom docakal.
Na poti iz juze prestolnice Juba do mesta Bor je vse potekalo gladko in prasno. Pred mestom Makalal pa se je situacija malce zapletla. Poostrene policijske in vojaske kontrole pred mejo juzni/severni sudan so me obravnavale kot novinarja. Veckrat so preverjali fotografije na moji kameri, moja fotografska in potovalna dovoljenja, vize in bili predvsem radovedni kaj kolesar pocne na tem nevarnem obmocju, kjer je bilo zadnji teden ubitih preko sto ljudi.
Makadamska cesta , ki povezuje Makalal s severom je zaprta, potovanje ni dovoljeno niti UN, zato sem moral pot nadaljevati po reki Nil. Ukrcal sem se na eno od tovornih ladij, ki ne prevazajo le tovora pac pa tudi koze, osle, kokosi in ljudi. Izmucen in lacen kot volk sem po stiridesertih urah prispel v mesto Kosti od koder sem pot zopet nadaljeval ob reki Nil... a tokrat po dolgo zeljeni asfaltni podlagi.
Pot nadaljujem severo/vzhodno proti piramidam Meroe z mocnim vetrom v prsa. Do meje z egiptom imam se 1200km.
p.s. za vse tiste, ki vas zanima kdaj se vrnem domov!?!
... z veliko zdravja in srece konec julija!
Sam pa se priklanjam in predajam kulinaricnim uzitkom arabije ,ker globoko verjamem v tisto kar je okusno in napolni moj zelodec. Pecen piscanec s cimetom na zaru, rumen riz, sveza zelenjava ter kruh iz krusne peci in slastni mango shake z rizevo torto kot sladica... kdo bi se uprl?
Ze dva tedna si zelim hladnega piva a v drzavi, kjer je alkohol prekletstvo tega trenutka ne bom docakal.
Na poti iz juze prestolnice Juba do mesta Bor je vse potekalo gladko in prasno. Pred mestom Makalal pa se je situacija malce zapletla. Poostrene policijske in vojaske kontrole pred mejo juzni/severni sudan so me obravnavale kot novinarja. Veckrat so preverjali fotografije na moji kameri, moja fotografska in potovalna dovoljenja, vize in bili predvsem radovedni kaj kolesar pocne na tem nevarnem obmocju, kjer je bilo zadnji teden ubitih preko sto ljudi.
Makadamska cesta , ki povezuje Makalal s severom je zaprta, potovanje ni dovoljeno niti UN, zato sem moral pot nadaljevati po reki Nil. Ukrcal sem se na eno od tovornih ladij, ki ne prevazajo le tovora pac pa tudi koze, osle, kokosi in ljudi. Izmucen in lacen kot volk sem po stiridesertih urah prispel v mesto Kosti od koder sem pot zopet nadaljeval ob reki Nil... a tokrat po dolgo zeljeni asfaltni podlagi.
Pot nadaljujem severo/vzhodno proti piramidam Meroe z mocnim vetrom v prsa. Do meje z egiptom imam se 1200km.
p.s. za vse tiste, ki vas zanima kdaj se vrnem domov!?!
... z veliko zdravja in srece konec julija!
March 15, 2011 @ 12:34 | Reply
Dejan,
kar težko čakamo, da se javiš.
Potuješ po državah kjer nikoli ne veš kaj te čaka - sam zdaj opisuješ kakšne kontrole in preglede si zadnje čase doživljal !
Varno, srečno, pogumno naprej - -kmalu bo mesec julij !!!
March 16, 2011 @ 19:43 | Reply
Hej ho vroče tebi mi pa komaj čakamo pomlad!!!Srecno na poti!!!hja hja kmalu bo mesec julij;))))
March 17, 2011 @ 09:51 | Reply
Helou prjatu od brata!
Kot piše Meri, mi tule v dežju, pod oblačnim nebom, brez sonca, vse mokro, blatno, sivo... Ti pa na soncu... Ampak, imamo pa mi zato pivo ;)
Julij se bliža, verjamem da šteješ vse pritiske na pedala, in računaš koliko te še loči do prihoda domov. Dragi moj, plato pira sem že zdajle dal v hladilnik, tako da ko se vrneš, boš lahko nadoknadil! Dostava na dom je vključena v ponudbo, hehe. Samo dobro brcaj pa malo pazi po teh "vročih" državah... Se vidimo kmalu, rafiki!
March 17, 2011 @ 13:53 | Reply
Pozdravljen!
Kako hitro čas beži,ali se nisi ravno odpravil na pot-in že kmalu boš nazaj :)
Pazi nase in srečno pot še naprej!!
March 22, 2011 @ 16:32 | Reply
Zdaj je pa res že čas, da se vrneš in kaj poveš v živo! Komaj čakam!
March 23, 2011 @ 13:31 | Reply
he he ja pivo te čaka tudi pri sosed;)
vsekakor pa se pazi unih tavročih držav ja*
srečno!!
March 26, 2011 @ 21:45 | Reply
Prijatelj spremljam te že od vsega začetka. In dam ti nasvet, da boš lažje vzdržal, ko bo prva evforija prihoda domov pošla. HITI POČASI...kajti domovina ni več to kar je bila ko si šel. Tega še ne veš-kako bi mogel ko pa je pripetljajev na tvoji poti preveč da bi o tem razmišljal.A tvoja Domovina je:korupcija, brezposelnost, laž in gniloba, oblast, ne ve več kaj bi in se ukvarja samo še sama z sabo. Domovina ni prijazen dom za poštenjakarje in heroje -tukaj se dogaja Evropa v vsej svoji nonšalantnosti in zaradi vseh razklanosti je moja-tvoja domovina hudo duševno zbolela.
Torej ko prideš (upam?!) domov samo čimprej zberi tolpo istomišljenikov in oboževalcev Mirkota prosi še za nekaj denarja...in skupaj odjahajmo ponovno proti sončnemu zahodu. Priporočam Tasmanijo ali pa Fidži.