Nazca lines, Peru, S.A.

Skrivnost casa in prostora med pacifikom in andi, ljudstvom nazca in inka, med zemljo in nebom je delo cloveskega uma ali bitij iz onstranstva....
Zakaj bi si belil glavo z temi vprasanji, ko pa je lepse uzivati ob pogledu iz pticje perspektive ob preletu z letalom nad linjami in figurami starimi preko 2000 let.

Teden dni sem v Limi odlezal v postelji z gripo, a ob prijateljih iz hospitalityclub mi ni bilo dolgcas.
Cajcki, sadje in sladice, ki so mi jih prinasali so me hitro zopet postavili na noge oz. na bicikl.

Tako sem pot nadaljeval skozi Chincha, Pisco in Ica. Upostosena mesta zadnjega potresa pred mesecem dni, kjer vecina prebivalstva se vedno prebiva v sotorih in zasilnih prebivaliscih in mislim, da bo tako se dolgo glede na njihov financni polozaj. Otroci ob cesti ustavljajo avtobuse in avtomobile, ki jim skozi okna odvrzejo nekaj drobiza.
Ob pogledu na predele mesta, kjer so ljudje izgubili se tisto nekaj, kar so imeli, se ti grlu zatakne cmok in z tresoco roko napravis nekaj fotografij z mislijo - celi druzini ni ostalo niti toliko premozenja, kot je vreden moj fotoparat....
A kljub temu ostajajo ljudje in pol. V mestu Ica sem noc prezivel z druzino, ki je ostala brez hise in smo skupaj preziveli dva dni in dve noci v majhni sobici, ki je kuhinja, spalnica in bivalni prostor hkrati.
V nekaj kilometrov oddaljeni Huacachina, sem bordal na pescenih sipinah ob najlepsi oazi sredi puscave, kolesaril skozi pesceni vihar in se v okolici nazce sprehodil skozi pokopalisce mumij Chauchilla, raziskoval skrivnostne vodne tunele Centallo aqueducts, ki nazco ze stoletja oskrbujejo z pitno vodo.
Da pa se tukaj pocutim kot doma se imam zahvaliti Edgardu, ki je vodja planetarija Maria Reiche in pri njemu tudi domujem z ostalimi popotniki HC.

Jutri bom pedala pognal zopet visoko skozi prelaz na 4200 mnv proti mestu Cusco in Machu Picchu.