El Calafate, Patagonia, Argentina, S.A. - TourTheWorld.si | blog by Dejan Glavnik s kolesom okoli sveta

El Calafate, Patagonia, Argentina, S.A.

Izhodiščna točka za obisk enega najaktivnejših ledenikov na svetu, edinega ledenika, ki iz leta v leto raste, za razliko drugih ubozcev, ki hitro izginjajo zaradi globalnega segrevanja.
Slogan mesta - vse za denar in turiste.
Turistična sezona je na višku, tioče turistov vsak dan obišče ledenega mogotca - Ledenik Perito Moreno, ki me je prevzel bolj kot marsikatera svetovna znamenitost narave na moji poti.
Trušč, lom in pok, ki si sledijo drug za drugim sredi mogotca visokega celih 60 metrov prevzame slehernega obiskovalca.
Za vsakim pokom in lomom ledenih gmot , ki padajo globoko v jezero Argentino s sliši uauuu, uuuu, haaaa in obiskovalci prežiji s prsti na sprožilcu fotoaparatov in kamer , da bi ujeli ledeni trnutek loma gmote ledu, ki povzroči visoke valove v sinje modrem jezeru. Celo za velik katamaran zna biti nevarno, s katrim smo se mu približali na kakšnih 100 metrov.
Tisti najvstrajneši pa tukaj prživijo tedne v upanju, da bi ujeli lom mostu med celino in ledenikom, ki se zruši vsakih nekaj let, a nihče ne ve kdaj. Vsak ti odvrne letos bo, letos.
A leto je nepredvidljivo. Včasih na vsakih deset let, včasih na vsaki dve leti..... bog si ga vedi kdaj! Jaz ne bom vstrajal........
Glej video: http://www.youtube.com/watch?v=TZJYN8qnirE

Med mestom Trelew blizu obale Atlantika, od koder sem se nazadnje javil in jugozahodnim delom patagonije ni prav dosti za videti.
Vse je ravno, ravno in še enkrat ravno. Če se na poti dolgi 800 km povzpneš za 100 metrov, je to ze pravi podvig.
Raj za veter, ki ne poneha niti ponoči. Šotorsko platno je glasno kot star fičko pf, pf, pf.... celo noč ista pesem.
A včasih je prav prijetno pri domačinih v kotu dnevne sobe, na hodniku ali celo v sobi za goste s kopalnico in grillom za goste, kot pri Andrei v Comodoro Riadavia,ki je prestolnica nafte in vetrnih elektrarn.
Največje face pa so argentinski kmetje oz. GAUCHO, kot jim pravijo tukaj.
Se pripelje savinčan na biciklu, do prve kmetije po 200km samote in kmet zavpije - žena ovco bomo zaklali, gosta imamo in čez dve uri je pecena ovca na mizi.
A tudi dnevi, ko ne vidim žive duše, razen stotine abestru-jev, ki so podobni nojem in tisočerih buanaco-u, nekaksne mešanice med lamo in srno, pa tudi zajci in lisice se najdejo, so nekaj posebnega.
Vsak dan je nekaj posebnega, nikoli ni dolgčas, nikoli nisi sam, nikoli osamljen.

In tako bo še naslednjih nekaj dni, po cesti RUTA 40 proti narodnemu parku Torres del Paine na čilenski strani in naprej proti koncu sveta Tierra del Fuego in najbolj južnem mestu na svetu - Ushuaia.













There are currently 7 comments

  1. gogo
    January 30, 2008 @ 19:34 | Reply
    comment

    bravo mali super fotke.Zdaj pa le pridno nap1ej, karta za NZ te čaka.LP GG


Leave a Reply

Sorry, Comments have been disabled for this post