Sandakan, Sabah - Borneo, Malaysia
Deževni pragozd med skrivnostno goro Mt. Kinabalu in reko Kinabatangan je dom OranGutana v prevodu "Men of the forest", borneo nosoroga, velikonose opice Proboscis, krokodilov, leopardov in kač, katerih nekaj vrst ne živi nikjer drugje na svetu.
V četrt miljonskem mestu na skrajnem vzhodu Bornea me gosti Rose, ki je lastnica hotela in turistične agencije, hkrati tudi strokovnjakinja v malezijski kuhinji. Skupaj pa na balkanskem žaru pripravljava okusno euro-azijsko večerjo za prijatelje.
Kilometer za kilometrom na sosednjem otoku Sulawesi so se pred mano odpirali prizori, ki jih nisem videl se nikjer in nikoli.
Ker je mesec julij in avgust tam čas pogrebov se vsakodnevno odvijajo darovanja in pokoli ogromnega števila vodnih bizonov za pokojnike, ki so jih pred tem v hiši hranili celo leto, dokler niso zbrali dovolj denarja za pogreb in vsaj dvajset glav bizonov. Pokopališča imajo večinoma v skalnih votlinah, tisti premožnejši pa so pokopani v skalnih katakombah.
Polja in terase riža se dvigajo vse do nadmorske višine 1500 mnv, više pa gojijo kakav in svetovno znano kavo Tona Toraja.
Po prečkanju meje med indonezijo in petdeseto državo mojega potovanja malezijo s "super economy" trajektom - na spodnji sliki, sem se ustavil na otokih Sipandan in Mabul, ki sodijo med "The World top dive sites" in se na oklepu ogromne zelene želve popeljal v globino koralnih grebenov med morske pse in ogromne mante. Noro, lepo,....da ti gate spipa.
video:
http://youtube.com/watch?v=dYXCjENbqSs&feature=related
Danes je pred mano enodnevna vožnja s trajektom v Mindanao - Filipini, ki je dežela Muslimanskih separatističnih skrajnežev, eden najrevnejših in najnevarnih koncev sveta... tako, da mi prav gotovo ne bo dolgčas!
V četrt miljonskem mestu na skrajnem vzhodu Bornea me gosti Rose, ki je lastnica hotela in turistične agencije, hkrati tudi strokovnjakinja v malezijski kuhinji. Skupaj pa na balkanskem žaru pripravljava okusno euro-azijsko večerjo za prijatelje.
Kilometer za kilometrom na sosednjem otoku Sulawesi so se pred mano odpirali prizori, ki jih nisem videl se nikjer in nikoli.
Ker je mesec julij in avgust tam čas pogrebov se vsakodnevno odvijajo darovanja in pokoli ogromnega števila vodnih bizonov za pokojnike, ki so jih pred tem v hiši hranili celo leto, dokler niso zbrali dovolj denarja za pogreb in vsaj dvajset glav bizonov. Pokopališča imajo večinoma v skalnih votlinah, tisti premožnejši pa so pokopani v skalnih katakombah.
Polja in terase riža se dvigajo vse do nadmorske višine 1500 mnv, više pa gojijo kakav in svetovno znano kavo Tona Toraja.
Po prečkanju meje med indonezijo in petdeseto državo mojega potovanja malezijo s "super economy" trajektom - na spodnji sliki, sem se ustavil na otokih Sipandan in Mabul, ki sodijo med "The World top dive sites" in se na oklepu ogromne zelene želve popeljal v globino koralnih grebenov med morske pse in ogromne mante. Noro, lepo,....da ti gate spipa.
video:
http://youtube.com/watch?v=dYXCjENbqSs&feature=related
Danes je pred mano enodnevna vožnja s trajektom v Mindanao - Filipini, ki je dežela Muslimanskih separatističnih skrajnežev, eden najrevnejših in najnevarnih koncev sveta... tako, da mi prav gotovo ne bo dolgčas!
July 2, 2008 @ 18:16 | Reply
Pazi se rumenckov... Zastavce pa popedenane... Ajd drzi se...