Surabaya, Jawa Timur, Indonesia, SE Asia - TourTheWorld.si | blog by Dejan Glavnik s kolesom okoli sveta

Surabaya, Jawa Timur, Indonesia, SE Asia

Pristanisko in ekonomsko drugo najvecje mesto pretezno muslimanske drzave na jugu otoka Jawa. Temperature vsak dan presegajo 30 stopinj, kar je ob visoki vlaznosti v zraku pravi pekel za kolesarjenje, ce ga primerjam s tistim prijetnim vulkano/hribolazenjem z zadnjih dneh.
Ker sem med sestopom iz vulkana Ijen zaradi neprevidnosti zdrsnil in si poskodoval levi glezenj sem v surabaji obiskal bolnisnico, kjer pa so ugotovili, da je poskodovano le tkivo in mi kaj dosti ne morejo pomagati.
Tako sem tri dni tukaj pocival, spoznaval kulinaricne dobrote pretezno pekoce hrane in se druzil z prijatelji in www.couchsurfing.com.
Od zadnjega javljanja sem pot ubral in zentralno osrednjega dela balia in cudovitega mesteca Ubud preko gorovja na severno stran balija, kjer poleg crnih pescenih plaz in misticnih hindu templjev obiskovalce plaz vsakodnevno pozdravljajo stevilni delfini in radovedne opice, ki jih je srecati na vsakem koraku.
Slovo od vecno lepega otoka Bali in prihod na najgosteje poseljen otok sveta sveta je prometni sok, se posebej za kolesarje, ki so tu prava redkost. V mestu Banyuwangi me je gostil Khairiman in mi podal potrbne napotke za obisk enega najlepsih kraterjev na svet. Ijen je krater, kjer vec kot sto ljudi opravlja nedvomno najnevarnejse delo na svetu. Po vzponu na nadmorsko visino 2000m sem se odpocil
(2000 mnv ni dosti, vendar moj bicikl z vso kramo tehta 50kg) in ob cetrti uri zjutraj z nosaci podal v krater, da se tudi sam preizkusim, kaj za hudica je pri tem delu tako nevarno. Po dobri uri hribolazenja smo prispeli na vrh 2400m visoko in pricelo se je daniti, spust v krater in "sok"! Ce ste kdaj zaradi slabega zraka slabo dihali je bila to mala malica. V kratru so plini tako mocni, da nosaci sulfra obcasno resujejo zivljenje drug drugemu med kopanjem in nabiranjem rumenega bogastva. Ko so bile kosare polne sledi zopet vzpon po strmem pobocju na vrh in sestop pod vznozje, vse skupaj pa traja kaki dve mucni uri.
Moja kosara je tehtala 72kg, tisti spretni, se ne prevec zgarani nosaci pa premorejo ta napor z dobrimi stotimi
kilogrami na hrbtu. Sam sem ob koncu skoraj izdahnil, ostali pa so se v krater podali se enkrat in vse to za borih 5 UDS ?!?!?!:(
Nakateri med njimi opravljajo to delo ze preko trideset let in od pogledu na njihov iznakazen hrbet in pentljasto hrbtenico, sem jo sam ucvrl na bicikl in nadaljeval pot v dolino in mesto Jember, kjer mi je posteljo postlal Aan.
naslednji dan je zopet bil nov izziv pred mano... tokrat 2400 visok vulkan Bromo. Vzpon, kot ga pomnim le iz gvatemale in kolumbije in ce ste kolesarili v svojem zivljenju le v sloveniji si to tezko predstavljate.
A nagrada za trud se izplaca! Nalednje jutro je pogled na Bromo ob soncnem vzhodu trenutek, ki ga ne pozabis nikoli v zivljenju.
Dnavi pred mano bodo ravninsko/vrocinsko obarvani na poti v najvecji hindu tempelj sveta Borobudur in moja edina skrb bo moj glezenj.

video:
http://www.youtube.com/watch?v=LPl46UC8WAU&feature=PlayList&p=8330756F229EC407&playnext=1&playnext_from=PL&index=13

http://www.youtube.com/watch?v=pCCXZxizpII














There are currently 11 comments

  1. dani
    May 15, 2009 @ 12:02 | Reply
    comment

    Dejan,

    si pomagal graditi cesto ali pa samo nabiraš kondicijo ?
    Čudovit posnetek Brome.
    Tako naprej -SREČNO !


Leave a Reply

Sorry, Comments have been disabled for this post