Khartoum, Sudan, Africa

Sticisce belega in modrega nila, prah ter vrocina v sudanski prestolnici, kjer se oslovske vprege vs. BMW na ulicah vsakdanjost. Globoko v zavest prebivalcev je zakoreninjena muslimanska vera, kateri se priklanjajo vsaj petkret dnevno.
Sam pa se priklanjam in predajam kulinaricnim uzitkom arabije ,ker globoko verjamem v tisto kar je okusno in napolni moj zelodec. Pecen piscanec s cimetom na zaru, rumen riz, sveza zelenjava ter kruh iz krusne peci in slastni mango shake z rizevo torto kot sladica... kdo bi se uprl?
Ze dva tedna si zelim hladnega piva a v drzavi, kjer je alkohol prekletstvo tega trenutka ne bom docakal.
Na poti iz juze prestolnice Juba do mesta Bor je vse potekalo gladko in prasno. Pred mestom Makalal pa se je situacija malce zapletla. Poostrene policijske in vojaske kontrole pred mejo juzni/severni sudan so me obravnavale kot novinarja. Veckrat so preverjali fotografije na moji kameri, moja fotografska in potovalna dovoljenja, vize in bili predvsem radovedni kaj kolesar pocne na tem nevarnem obmocju, kjer je bilo zadnji teden ubitih preko sto ljudi.
Makadamska cesta , ki povezuje Makalal s severom je zaprta, potovanje ni dovoljeno niti UN, zato sem moral pot nadaljevati po reki Nil. Ukrcal sem se na eno od tovornih ladij, ki ne prevazajo le tovora pac pa tudi koze, osle, kokosi in ljudi. Izmucen in lacen kot volk sem po stiridesertih urah prispel v mesto Kosti od koder sem pot zopet nadaljeval ob reki Nil... a tokrat po dolgo zeljeni asfaltni podlagi.
Pot nadaljujem severo/vzhodno proti piramidam Meroe z mocnim vetrom v prsa. Do meje z egiptom imam se 1200km.

p.s. za vse tiste, ki vas zanima kdaj se vrnem domov!?!
... z veliko zdravja in srece konec julija!