Bocas del Toro, Panama, C.A.
Tedni in meseci suhega ter soncnega vremena so preteklost.
V centralni ameriki je čas deževne dobe. Dež pridno namaka presušeno zemljo in mene vsaj po tri ure dnevno.
Costa Rica je za mano. Puerto Lemon, Puero Vijero(narodni park)vse do meje z panamo so posejani z plantažami banan, ki dnevno (150 kontejnerjev) potujejo proti evropi in jih vi doma mesec dni kasneje že pridno lupite.
Tudi sam se izkusil obranje, transportiranje, rezanje, pranje, etiketiranje in pakiranje rumenih upognjencev. Nič kaj prijetno opravilo, razen prijetne latino družbe, ki se mi je ves čas veselo posmehovala.....
Mejni prehod je zgodba zase! Dolg lesen most, skozi katerega se vsakih nekaj minut zapelje kateri od prenaloženih tovornjakov in te stisne ob prhlo ograjo, če nisi že pred tem vtaknil nogo v katero ob lukenj.
Na otočju Bocas del Toro sem se nekajkrat potopil v globine 29 stopinj vročega karibskega morja, fotografiral plašne metulje, z želvami delil čudovito zvezdno nebo med polaganjem jajc v peščena gnezdišča in užival.
Danes pa v deževnem dopoldnevu pot nadaljujem v mesto David do ceste panamerikana, ki je tudi edina cesta proti Panama City in provinci Darian.
V centralni ameriki je čas deževne dobe. Dež pridno namaka presušeno zemljo in mene vsaj po tri ure dnevno.
Costa Rica je za mano. Puerto Lemon, Puero Vijero(narodni park)vse do meje z panamo so posejani z plantažami banan, ki dnevno (150 kontejnerjev) potujejo proti evropi in jih vi doma mesec dni kasneje že pridno lupite.
Tudi sam se izkusil obranje, transportiranje, rezanje, pranje, etiketiranje in pakiranje rumenih upognjencev. Nič kaj prijetno opravilo, razen prijetne latino družbe, ki se mi je ves čas veselo posmehovala.....
Mejni prehod je zgodba zase! Dolg lesen most, skozi katerega se vsakih nekaj minut zapelje kateri od prenaloženih tovornjakov in te stisne ob prhlo ograjo, če nisi že pred tem vtaknil nogo v katero ob lukenj.
Na otočju Bocas del Toro sem se nekajkrat potopil v globine 29 stopinj vročega karibskega morja, fotografiral plašne metulje, z želvami delil čudovito zvezdno nebo med polaganjem jajc v peščena gnezdišča in užival.
Danes pa v deževnem dopoldnevu pot nadaljujem v mesto David do ceste panamerikana, ki je tudi edina cesta proti Panama City in provinci Darian.
May 8, 2007 @ 13:11 | Reply
si že predstavljam ta most, kot v kakšnem filmu a la pirati s karibov :D
si pa ne predstavljam teh doćivetij ob karibskem morju, želve, metulji...
May 8, 2007 @ 16:34 | Reply
Zdravo Dejan!Lepo si opisal,tako da sem dobil kurjo polt,imej se lepo naprej in čuvaj se.lp
May 9, 2007 @ 06:38 | Reply
Se strinjam s Stanetom, povzročaš mravljince in kurjo polt; LEGENDA!
Srečno in s polnimi jadri navdiha.
Te spremljam in berem ter po malem zavidam.
May 9, 2007 @ 07:14 | Reply
Ojla !
Že kar Panama, kaj. V prejšnji številki revije Svet&Ljudje je bil objavljen prispevek o tebi. Ko ga boš bral, boš verjetno že okrog sveta.
LP.
May 9, 2007 @ 14:38 | Reply
hei dejan!
Lep opis nimaš kej...kar tako pogumno naprej.z veseljem spremljam tvojo pot.Srečno&varno pot še naprej
lp deževn pozdrav z celja
May 9, 2007 @ 18:07 | Reply
sm se glih spomu na party... pa sm ugibu da je nek okol brazilije... nism bil dalc :)
bravo!
May 9, 2007 @ 22:35 | Reply
Saos boti. Čestitka že tretjič.Slike pa na mailu.Upam , da kmalu prideš , ker te bo čaku že cel vrtec.LP GG
May 14, 2007 @ 21:21 | Reply
Dejan,
raka bi se še upal prijeti, kaj pa tisto na naslednjih slikah? Si pa res junak-na kopnem in pod vodo.
Pogumno naprej ! Nisi sam !