Cartahena, Colombia, S.A.
Po neuspelem poizkusu preckanja Darian Gap-a sem se vrnil v Panama city in pot nadaljeval v pristanisko mesto Colon v upanju, da da najdem ladijski prevoz proti Kolumbiji.
Ker sem imel na izbiro le se dve moznosti (ladja ali letalo) sem izbral tisto cenejso, daljso in nepozabno pot po Karibskem morju.
Tu pa se pricne carobna zgodba pirativ s karibov, otokov San Blas in ljudstva Kuna.
V pristaniski pivnici sem spoznal stiri Kolumbijce, ki so se pripravljali na vrnitev v Kolumbijo z 12 metersko barko in beseda je padla. Po dveh urah predavanja o moji poti okoli sveta je kapitan Huan dejal "dobrodosel na krovu".
Natovorili smo bicikl ter hrano in pijaco (rum je mornarskem zakonu obvezen) in razprli jadra.
Prva noc je bila "pekel na Karibskem morju". Nevihta se je polegla sele proti jutru in soncni vzhod smo ugledali med carobnimi otoki San Blas. 365 otokov (za vsak dan v letu po eden) poseljenih z skrivnostnim ljudstvom Kuna, ki se prezivljajo pretezno z ribolovom in nabiranjem kokosov.
Na barki smo imeli vso potapljasko in ribisko opremo, tako da so bili nasi zelodcki vseskozi polni susimija, susija, jastogov na zaru in ostalih morskih dobrot po kolumbijsko.
Po treh dneh raziskovanja otokov, druzenja z domacini in celem kupu vragolij je bil cas za slovo.
Dolgih 52 ur non-stop plovbe je bilo potrebnih preden smo ugledali kolumbijsko obalo in anticno mesto Cartahena, kjer pa se je zopet zataknilo.
Vesci carinski uradniki in policisti so po treh ureh klofanja po racunalniski tipkovnici ugotovili, da potrebujemza vstop v Kolumbijo VIZO???
Pa dokazi, da temu ni tako!?!?
Telefonski klici na MZZ v ljubljano, na avstrijsko veleposlanistvo v bogoto, avstrijskemu ambasadorju v cartaheni in 27 ur cakanja.... za kaj ze?
Zato, da so mi cisto na kratko in potiho dejali "o pa res ne potrebujete vize" in dobrodosli v Kolumbiji.
Pred mano je dolga in drugacna Juzna Amerika.
Po kratkem ogledu cartahene, enega izmed lepsih mest na moji poti, nadaljujem pot v smeri vzhoda proti Venezueli.
Ker sem imel na izbiro le se dve moznosti (ladja ali letalo) sem izbral tisto cenejso, daljso in nepozabno pot po Karibskem morju.
Tu pa se pricne carobna zgodba pirativ s karibov, otokov San Blas in ljudstva Kuna.
V pristaniski pivnici sem spoznal stiri Kolumbijce, ki so se pripravljali na vrnitev v Kolumbijo z 12 metersko barko in beseda je padla. Po dveh urah predavanja o moji poti okoli sveta je kapitan Huan dejal "dobrodosel na krovu".
Natovorili smo bicikl ter hrano in pijaco (rum je mornarskem zakonu obvezen) in razprli jadra.
Prva noc je bila "pekel na Karibskem morju". Nevihta se je polegla sele proti jutru in soncni vzhod smo ugledali med carobnimi otoki San Blas. 365 otokov (za vsak dan v letu po eden) poseljenih z skrivnostnim ljudstvom Kuna, ki se prezivljajo pretezno z ribolovom in nabiranjem kokosov.
Na barki smo imeli vso potapljasko in ribisko opremo, tako da so bili nasi zelodcki vseskozi polni susimija, susija, jastogov na zaru in ostalih morskih dobrot po kolumbijsko.
Po treh dneh raziskovanja otokov, druzenja z domacini in celem kupu vragolij je bil cas za slovo.
Dolgih 52 ur non-stop plovbe je bilo potrebnih preden smo ugledali kolumbijsko obalo in anticno mesto Cartahena, kjer pa se je zopet zataknilo.
Vesci carinski uradniki in policisti so po treh ureh klofanja po racunalniski tipkovnici ugotovili, da potrebujemza vstop v Kolumbijo VIZO???
Pa dokazi, da temu ni tako!?!?
Telefonski klici na MZZ v ljubljano, na avstrijsko veleposlanistvo v bogoto, avstrijskemu ambasadorju v cartaheni in 27 ur cakanja.... za kaj ze?
Zato, da so mi cisto na kratko in potiho dejali "o pa res ne potrebujete vize" in dobrodosli v Kolumbiji.
Pred mano je dolga in drugacna Juzna Amerika.
Po kratkem ogledu cartahene, enega izmed lepsih mest na moji poti, nadaljujem pot v smeri vzhoda proti Venezueli.
June 5, 2007 @ 04:50 | Reply
Bravo! Pa si ratal še taprav morski volk (tud, če to že nisi bil prej:) Super je brat tvoje zapise in držim pesti, da ti bo šlo tako dobro še naprej!
LP, Luka
June 5, 2007 @ 06:51 | Reply
lepo da si se spet javil. mnogo dogodivščin še naprej! lep pozdrav!
June 5, 2007 @ 07:07 | Reply
Dejan,
dobro, da se vsak problem konča v tvojo korist.
Zdaj si se še usposobil za pomorščaka !
Lepe pozdrave.
June 5, 2007 @ 14:25 | Reply
Ojla iz dežele cvička.Zamenjam cviček za rum.He,he.Nič ne napišeš o domačinkah,ki jih spoznavaš na poti-al nočeš,ker so se vse zaljubile v tebe.Stari pogumno naprej!Lp.
June 5, 2007 @ 21:09 | Reply
Ja lepo da si se končno spet javil, fotke so fantastične, tvoja pot pa tudi.Prejmi najlepše pozdrave!!!
June 5, 2007 @ 22:47 | Reply
Končno, si se zmenuin jim objasnil od kot si.Srečno vožnjo naprej.LP GG
June 6, 2007 @ 10:13 | Reply
Saj to si vedel, da če se kje zatakne se pri papirologiji. Tudi v Sloveniji bi ti verjetno čisto potiho rekli "o pa res"...
Svobodno in s polnimi krili navdiha.
S tabo kjerkoli in kadarkoli.
June 6, 2007 @ 10:22 | Reply
OMG, pa ti si srečko. po pravici povedano ti tale obisk otokov kar močno zavidam... no, le tako naprej poganjaj kolo in nam ažurno kaži slikce, pa bomo povsem zadovoljni. dejan, srečno.
June 6, 2007 @ 19:19 | Reply
super
take dogodivscine si bos zagotovo najbolj zapomnil
moram priznat da so tile otoki precej lepsi od tistega blata ki si ga imel teden dni nazaj
upam na najcenejso karto
pa se vidmo
June 8, 2007 @ 16:35 | Reply
Zdravo Deajn!Kaj te še sploh laho preseneti.Tebe nič.Čuvaj se,in SREČNO. LP
June 9, 2007 @ 15:35 | Reply
Estas sin imagenes de mi hermosa Colombia!!!
Para un hermoso viajero del mundo!!
Klikni tukaj!
June 9, 2007 @ 17:53 | Reply
no kje si zdej
June 9, 2007 @ 23:00 | Reply
Oj, Dejan...
Ko takole malo gledam po tvojem sajtu, vidim kako cas bezi...
Nore dogodivscine imas in enkratne fotke vidim...
no ja, zelel sem ti samo reci srecno pot se naprej, may the force be with u...
Jaka, brat od brata iz Gorenjske
lp