LaPaz, Blivia, S.A.
Ustavil sem se, da ujamem cudovit pogled najvisje prestolnice sveta na 3660m nad morjem z obrobja El Alto, ki se dviga 400m nad mestom s pravljicnim ozadjem s snegom prekrite gore Illimani (6402m).
Mestni vrvez popestrijo vsakodnevne demonstracije in zapore cest zaradi (zamenjave solskega ministra, podrazitve plina, visjih cen zdravstva), tako, da tudi najbolj dolgocasnemu turistu ni nikoli dolkgcas.
V peruju sem obiskal Juli-Litle Roma, sejem dobrot iz kmetij in plesni festival v Yunguyo-u.
Po preckanju meje z Bolivijo sem se vstavil v mestu Copacabana, ki je izhodiscna tocka za obisk otokov Isla del Sol in Isal de la Luna, ki sem ju z muko po ozkih ovcjih poteh in stopnicah tudi prekolesaril.
Obiskal tempel sonca, kjer se pricne zgodba Inkov in je po inkovski mitologiji tudi rojstni kraj Sonca, si ogledal ostanke Pilko Kaina, Rock of the Puma, Chincana complex in Acllahuasi.
Kolesarska zgodba ne bi bila popolna, ce bi izpustil Carretera de la muerte. Cesta je dobila ime zaradi stevilnih zrtev (povprecno 60 na leto), ki so izgubili zivljenje nekaj sto metrov nizje v prepadu.
V sneznem viharju sem se povzpel na 4700m visok La Cumbre in se spustil v 3500m nizje v tropski Coroico. Stevilcnico na stevcu sem pognal do 87 kmh in nekajkrat na ozki makadamski cesti (ce si to ime sploh zasluzi?) pognal adrenalin v krvni obtok do zgornje meje. Meje "To be, or not to be!"
Ker imajo eni sreco na vrvici, jaz pa v zepu, sem zopet dobil obisk iz Slovenije. Obiskal me je Jani (fotograf in popotnik iz Braslovc) s katerim sva skupaj precesala trznice in strme ulice Lapaza, si ogledala Valle de la Luna, ter pokramljala ob odlicni bolivijski hrani in hladnem vrcku piva, kot se za Slovence spodobi.
p.s. Jani hvala za domaco salamo!
Nastanil sem se pri Maritzi iz HC in njeni prijazni druzini, ki me razvaja z bolivijskimi dobrotami. Razkazali so mi 1.7 miljonsko mesto, me peljali na nogometno tekmo Bolivia : Colombia 0:0 in celo na poroko njihove najstarejse hcere, kjer sem bil zadolzen za fotografijo.
Danes pot nadaljujem proti jugu v nesto Ororo in najvecjo slano puscavo sveta Salar Uyuni.
Mestni vrvez popestrijo vsakodnevne demonstracije in zapore cest zaradi (zamenjave solskega ministra, podrazitve plina, visjih cen zdravstva), tako, da tudi najbolj dolgocasnemu turistu ni nikoli dolkgcas.
V peruju sem obiskal Juli-Litle Roma, sejem dobrot iz kmetij in plesni festival v Yunguyo-u.
Po preckanju meje z Bolivijo sem se vstavil v mestu Copacabana, ki je izhodiscna tocka za obisk otokov Isla del Sol in Isal de la Luna, ki sem ju z muko po ozkih ovcjih poteh in stopnicah tudi prekolesaril.
Obiskal tempel sonca, kjer se pricne zgodba Inkov in je po inkovski mitologiji tudi rojstni kraj Sonca, si ogledal ostanke Pilko Kaina, Rock of the Puma, Chincana complex in Acllahuasi.
Kolesarska zgodba ne bi bila popolna, ce bi izpustil Carretera de la muerte. Cesta je dobila ime zaradi stevilnih zrtev (povprecno 60 na leto), ki so izgubili zivljenje nekaj sto metrov nizje v prepadu.
V sneznem viharju sem se povzpel na 4700m visok La Cumbre in se spustil v 3500m nizje v tropski Coroico. Stevilcnico na stevcu sem pognal do 87 kmh in nekajkrat na ozki makadamski cesti (ce si to ime sploh zasluzi?) pognal adrenalin v krvni obtok do zgornje meje. Meje "To be, or not to be!"
Ker imajo eni sreco na vrvici, jaz pa v zepu, sem zopet dobil obisk iz Slovenije. Obiskal me je Jani (fotograf in popotnik iz Braslovc) s katerim sva skupaj precesala trznice in strme ulice Lapaza, si ogledala Valle de la Luna, ter pokramljala ob odlicni bolivijski hrani in hladnem vrcku piva, kot se za Slovence spodobi.
p.s. Jani hvala za domaco salamo!
Nastanil sem se pri Maritzi iz HC in njeni prijazni druzini, ki me razvaja z bolivijskimi dobrotami. Razkazali so mi 1.7 miljonsko mesto, me peljali na nogometno tekmo Bolivia : Colombia 0:0 in celo na poroko njihove najstarejse hcere, kjer sem bil zadolzen za fotografijo.
Danes pot nadaljujem proti jugu v nesto Ororo in najvecjo slano puscavo sveta Salar Uyuni.
October 19, 2007 @ 19:21 | Reply
Zdravo Dejan!Uf,zelo zelo lepo opsiano,pa srečno še naprej,pa fotke pošlji.lp
October 19, 2007 @ 20:05 | Reply
Svaka cast
October 19, 2007 @ 21:11 | Reply
Prideš pa vedno pravi čas na pravo mesto...
Srečno!
October 19, 2007 @ 23:34 | Reply
kr ne morm verjet da se ti tolk dogaja,svaka čast.........
October 21, 2007 @ 23:03 | Reply
drži se mali.kmalu boš spet na toplem
October 22, 2007 @ 18:04 | Reply
Ojla!
Vidim da prihajaš na najino roto iz lanskega leta.
Ti ne zavidam klanaca iz La Paza ven, pa tudi ne ceste do Orura, kjer so šoferji totalno nori z njihovimi hupami...
Aja predlagam ti da jo opališ za Challapato proti mestecu Salinas de garci mendoza (pred tem imaš na desni ogromen krater od meteorita za pogledat - Alex Tejada crater )ter od tam preko vasičke Jirira, ki leži točno pod vulkanom Tunupa opališ na Salar de Uyuni. S sabo vzemi dovolj vode in kamen (da boš lahko klin od šotora zabil!!!!), in Salar de Uyuni bo highlight. Od tam greš direkt na Isla de pescadores- smer jug. Na otoku imaš vpisno knjigo za bajkerje.
Pa v uyuniju ne pozabi na cementerio des trenes
Lep pozdrav Marko, nekoč midvanabiciklu, sedaj samnabiciklu.
http://www.midvanabiciklu.com/dnevnik13.php
October 23, 2007 @ 23:06 | Reply
S slikami in potopisom me navdusujes pa brez skrbi ne bom jo mahnil za teboj za tako pot sem pa le malo prestar.
Marsikdaj ti kar malo zavidam cudovite razglede narave ali pa umetnine cloveskih rok,ce bi bil angel,da bi lahko bil v trenutku pri tebi bi te vsak dan obiskal da bi skupaj uzivala v razgledih seveda pa bi malo popazil na tebe in na bicikel he he he.
October 23, 2007 @ 23:10 | Reply
Zgornjemu komentarju dodajem se lep pozdrav in vso sreco se naprej
chupko
October 24, 2007 @ 01:46 | Reply
hello chico!
como te va... saludos, abrazo, y un big beso.... ciao