Camooweal, Outback, Australia
Sredi nikjer oz. tam kjer je bog pozabil na ljudi!
Vrocih in suhih 34 stopinj pripeka na Flinders Hwy, v kraju Camooweal, tik pred mejo z Northern territhory, kjer sem se ustavil, da napolnim zaloge vode(12 litrov) in hrane, saj je do naslednje bencinske crpalke zopet dobrih 300 kilometrov in prav toliko mrtvih kengurujev, ki smrtno zaudarjajo prav na vsakem kilometru skozi avstralsko puscavo in so zrtve Road Train's oz. cestnih vlakov, ki z hitrostjo 130 km in stirimi ali petimi priklopniki ne ogrozajo le kengurujev ampak tudi me, se posebej so nevarni kolesarjem ob pihanju bocnega vetra, ko te dobesedno posesajo na cestisce.
Odkar sem zapustil vzhodno obalo avstralije kolesarim povprecnih 200 km dnevno, ker pravdosti drugega kot vidim med kolesarjenjem tukaj ni za videti.
A vseeno je bilo nekaj omembe vredni postojank na poti skozi prostrano puscavo, kjer pravijo, da dez dobro ni namocil zemlje ze sest let. Longreach skriva enega najvecjih letalskih muzejev in je hkrati rojstni kraj letalske druzbe Quantas, Winton je bil precej zabaven "Jugo" nostalgicen kraj, kjer smo slovenci, hrvati, bosanci, srbi, makedonci, crnogorci pa ukrainci in avstralci pekli jagnje "po bosansko", jedli (kiseli kupus) po hrvasko in peli stare jugoslovanske pesmi.
Eden od njih je dejal " Evo nase dobre stare jugoslavije usred australije". Nora noc...
Vsi med njimi imajo enak poklic in cilj! "Opal in dragi kamni" in kolikor so mi fantje pokazaki... uuu so pravi prvaki, ki vsak v svojem sefu skrivajo prava bogastva.
McKynlay je kraj, kjer sem se ustavil predvsem zaradi hladnega piva v Walkabouth Creek Hotel-u, kjer so posneli zacetek vseh treh filmov Crocodile Dundee, Mt.Isa ja rudarska prestolnica avstralije, kjer ne bi zivel niti za 3500 eurov mesecno, kot jih prejmejo rudarji dalec pod zemelskim povrsjem.
Se 15 km me loci do severnega teritorjalnega podrocja in 1500 km do Darwin-a.



Vrocih in suhih 34 stopinj pripeka na Flinders Hwy, v kraju Camooweal, tik pred mejo z Northern territhory, kjer sem se ustavil, da napolnim zaloge vode(12 litrov) in hrane, saj je do naslednje bencinske crpalke zopet dobrih 300 kilometrov in prav toliko mrtvih kengurujev, ki smrtno zaudarjajo prav na vsakem kilometru skozi avstralsko puscavo in so zrtve Road Train's oz. cestnih vlakov, ki z hitrostjo 130 km in stirimi ali petimi priklopniki ne ogrozajo le kengurujev ampak tudi me, se posebej so nevarni kolesarjem ob pihanju bocnega vetra, ko te dobesedno posesajo na cestisce.
Odkar sem zapustil vzhodno obalo avstralije kolesarim povprecnih 200 km dnevno, ker pravdosti drugega kot vidim med kolesarjenjem tukaj ni za videti.
A vseeno je bilo nekaj omembe vredni postojank na poti skozi prostrano puscavo, kjer pravijo, da dez dobro ni namocil zemlje ze sest let. Longreach skriva enega najvecjih letalskih muzejev in je hkrati rojstni kraj letalske druzbe Quantas, Winton je bil precej zabaven "Jugo" nostalgicen kraj, kjer smo slovenci, hrvati, bosanci, srbi, makedonci, crnogorci pa ukrainci in avstralci pekli jagnje "po bosansko", jedli (kiseli kupus) po hrvasko in peli stare jugoslovanske pesmi.
Eden od njih je dejal " Evo nase dobre stare jugoslavije usred australije". Nora noc...
Vsi med njimi imajo enak poklic in cilj! "Opal in dragi kamni" in kolikor so mi fantje pokazaki... uuu so pravi prvaki, ki vsak v svojem sefu skrivajo prava bogastva.
McKynlay je kraj, kjer sem se ustavil predvsem zaradi hladnega piva v Walkabouth Creek Hotel-u, kjer so posneli zacetek vseh treh filmov Crocodile Dundee, Mt.Isa ja rudarska prestolnica avstralije, kjer ne bi zivel niti za 3500 eurov mesecno, kot jih prejmejo rudarji dalec pod zemelskim povrsjem.
Se 15 km me loci do severnega teritorjalnega podrocja in 1500 km do Darwin-a.




May 22, 2008 @ 16:46 | Reply
tam kjer je bog pozabil na ljudi!....Matr si car. Ta pogum, da si upaš vse to, te ločuje od večine slovenskih popotnikov.Edino Tomo K. je počel kaj podobnega pred desetletji.No on se je v downunder tudi razmnožil.... Ti boš zagotovo zapisan v zdodovino po čem drugem. Tudi tvoje ime ne bo kar tako pozabljeno, že to kar si do sedaj skoz dal je že dovolj, da bi šel že mirno v pokoj.
Srečno pot kolesar.
May 23, 2008 @ 06:33 | Reply
Res si super, le pazi se da te ne doleti kaj nepredvidljivega. Kaj pa kolo zdrži vse to.
Lepo naprej!
May 23, 2008 @ 09:04 | Reply
Dejan se tudi ziher množi, kjerkoli je že.
Je tako Dejan?
May 23, 2008 @ 12:22 | Reply
Zdravo Care!
Po moje se nismo culi ze kako leto... Vsake toliko casa pogleda tole stran, malo preberem, in se zavisti poln raje odstranim :) Vse skupaj hitro mine, ni kaj! Vidim da si prebrodil ze pol sveta in da veselo nadaljujes in zbiras kilometre pod nogami, ups, gumami :) Zelim ti srecno pot, brez lukenj v gumah, in veliko vetra v hrbet.
Lep pozdrav iz mokre Slovenije!
Anze
May 23, 2008 @ 18:14 | Reply
saos bratec. Končno si začel mal švicat:),lepo , da ne bomo samo mi.Pazi se puščavskih vlakov in naredi kakšen požirek vode v senci , ter pomisli tudi na nas.Javi se kaj puščavski kolesar.Lep pozdrav od domačih
May 23, 2008 @ 21:45 | Reply
Kako si kaj svetovni prevoznik. Uživam, ko gledam tvoje slike iz vsega sveta. Upam, da boš doma imel predavanja o svojem popotovanju, katere bi zanesljivo tudi jaz poslušala. Ne zavidam ti poti in krajev, ki jih boš videl, zavidam ti prijateljev, ki jih boš spoznal in imel po celem svetu.
Želim ti še naprej srečno vožnjo, pa brez okvar na kolesu.
May 25, 2008 @ 06:45 | Reply
Escribe en espanol o en ingles... quiero entender algo de lo que escribes....
Have fun chico, good luck, lot of hugss...
my thoughts with you..
May 25, 2008 @ 18:32 | Reply
ta glavni car si!!
May 25, 2008 @ 19:49 | Reply
ola chiko
vidim da mas lepo pokrajino okrog sebe
tudi nevarne zivali ki tudi zelo hitro potujejo po cesti..
srecno
pa lepo se imej
pozdravcek
May 26, 2008 @ 20:21 | Reply
Pozdravljen kolesarček DEJAN
Po dolgem času, se ti spet oglašam.
Vidim, da ti gre fantastično in da vse kar je ovira za druge, za tebe sploh ni.
Se slišmo kaj.
Le pridno naprej.
May 26, 2008 @ 21:28 | Reply
NE POZABI PRIDIT NA TORTO.
lp GG
May 27, 2008 @ 22:58 | Reply
Samo je moralo bit lepo ej.
May 28, 2008 @ 15:28 | Reply
... fascinantno in neponovljivo... užij vsak trenutek...
May 29, 2008 @ 20:15 | Reply
ful lepe slike!!
June 1, 2008 @ 09:53 | Reply
Dejan le tako naprej...tudi mi v Celju te zvesto spremljamo na tvoji poti...
Lep in vroč pozdrav z Celja in obilo lepega vremena ter srečno pot še naprej.