Osaka, Japan
Nekoč prestolnica japonske in najpomembnejše pristanišče, danes le eno izmed številnih supermodernih mest dežele vzhajajočega sonca. Jesenske temperature se spuščajo tja do ledišča ob vetrovnih večerih in če imam srečo jih opoldansko sonce navije tja do 13 stopinj, tako da je del zimske kolesarske opreme po dolgem času zopet na meni.
John je učitelj angleškega jezika že deset let v osaki in eden izmet tistih 'članov', ki mi vedno pomagajo z prenočiščem in tako sem tudi danes v topli postelji, ki je po stari japonski kultuki na tleh 'tatami' obdani z predelnimi stenami iz riževega papirja 'washi'.
Zadnje dni sem v koreji prezivel v templjih med mestoma Gyangju in Busan ob jugo-vzhodni obali in se s trajektom odpravil proti mestu Fukuoka na japonskem.
Ne prav dosti drugačna kultura japonske od tiste korejske, razen kulinaričnih in arhitekturnih razlik je zopet nekaj novega in zanjimivega za oči in dušo.
Sushi, ramen in sake so kulinarične dobrote s katerimi me je prijazna japonka Kimi seznanila prvi dan bivanja na japonskem. In ker sem o pravem japonskem sushi-ju sanjal že dsetletja, me niti eden od dvanajstih različic ni razočaral.
Ob navdušenju šefa restavracije pa so mi postregli še z redkim in smrtno nevarnim 'fugu', ribo z imenom blowfish, ki jo lahko pripravijo in stržejo le sushi mojstri s posebno licenco.
Skozi južni otok Kyushu sem jo ocvrl proti mestu Beppu, kjer me je na poti gostila prijazna družina, ki sem jo spoznal kar na cesti pred domačo hišo. Bogato obložena miza japonskih jedi ter prijeten pogovorsem o mojem potovanju ter japonskih običajih so polešali že tako lep dan med japonskim gričevjem. dan zatem sem si zadnjico namakal v svetovno znanih toplicah Beppu 'The Heels' pod vznožjem vulkana Yufu-dake.
Skozi zahodni Honshu si ogledal mesto Hirosima, kjer razen kopice muzejev in parkov ni nobenih sledi o prvi 13 kilotonski atomski bombi 'Little boy' odvrženi na civilno prebivalstvo 6.avgusta pred 63. leti.
Ob čudoviti obali 'notranjega morja' pa skozi mesta Fukyama, Okayama, Kakogawa in Kobe prikolesaril do osake.
Jutri je pred mano mesto Kyoto in skrivnostne bele lepotice
, ki jih poznamo pod imenom Geisha, nato pa mesta Nara, Nagoya in Tokio.
Konnichiwa...
video: http://jp.youtube.com/watch?v=Tm0dwrtRMuM
John je učitelj angleškega jezika že deset let v osaki in eden izmet tistih 'članov', ki mi vedno pomagajo z prenočiščem in tako sem tudi danes v topli postelji, ki je po stari japonski kultuki na tleh 'tatami' obdani z predelnimi stenami iz riževega papirja 'washi'.
Zadnje dni sem v koreji prezivel v templjih med mestoma Gyangju in Busan ob jugo-vzhodni obali in se s trajektom odpravil proti mestu Fukuoka na japonskem.
Ne prav dosti drugačna kultura japonske od tiste korejske, razen kulinaričnih in arhitekturnih razlik je zopet nekaj novega in zanjimivega za oči in dušo.
Sushi, ramen in sake so kulinarične dobrote s katerimi me je prijazna japonka Kimi seznanila prvi dan bivanja na japonskem. In ker sem o pravem japonskem sushi-ju sanjal že dsetletja, me niti eden od dvanajstih različic ni razočaral.
Ob navdušenju šefa restavracije pa so mi postregli še z redkim in smrtno nevarnim 'fugu', ribo z imenom blowfish, ki jo lahko pripravijo in stržejo le sushi mojstri s posebno licenco.
Skozi južni otok Kyushu sem jo ocvrl proti mestu Beppu, kjer me je na poti gostila prijazna družina, ki sem jo spoznal kar na cesti pred domačo hišo. Bogato obložena miza japonskih jedi ter prijeten pogovorsem o mojem potovanju ter japonskih običajih so polešali že tako lep dan med japonskim gričevjem. dan zatem sem si zadnjico namakal v svetovno znanih toplicah Beppu 'The Heels' pod vznožjem vulkana Yufu-dake.
Skozi zahodni Honshu si ogledal mesto Hirosima, kjer razen kopice muzejev in parkov ni nobenih sledi o prvi 13 kilotonski atomski bombi 'Little boy' odvrženi na civilno prebivalstvo 6.avgusta pred 63. leti.
Ob čudoviti obali 'notranjega morja' pa skozi mesta Fukyama, Okayama, Kakogawa in Kobe prikolesaril do osake.
Jutri je pred mano mesto Kyoto in skrivnostne bele lepotice
, ki jih poznamo pod imenom Geisha, nato pa mesta Nara, Nagoya in Tokio.
Konnichiwa...
video: http://jp.youtube.com/watch?v=Tm0dwrtRMuM
November 21, 2008 @ 22:47 | Reply
Zdravo!
Zanimivo je brati opise tvojega potovanja. Si mi dal še dodatni zagon, da se tudi sam po faksu spravim od doma.
LP od sokrajana s Polzele!
November 23, 2008 @ 15:39 | Reply
Have a great time!
November 23, 2008 @ 19:29 | Reply
Težko smo te zopet dočakali. Vso srečo maprej. Kaj pa kaj defekti na kolesu, nič ne napišeš. Težko že tudi čakamo kakšno galerijo slik. LP!
November 23, 2008 @ 23:51 | Reply
May the road rise to meet you,
May the wind be always at your back,
May the sun shine warm upon your face,
The rains fall soft upon your fields and,
Until we meet again, May God hold you in the palm of His hand.
November 24, 2008 @ 13:23 | Reply
Well done chico!!!
ur doing a great Job!!!
to bad that i could not be there in Japan with u, but bab...
Enjoy your trip, have fun and vive la vida loca....
hasta la vista baby....
November 25, 2008 @ 09:08 | Reply
hej dejan
v casu pocitka bi si morda lahko uredil tudi en profil na facebook-u... vec ljudi in lazje bi spremljali tvoje popotovanje... :)
drgc pa - way to go!! :)
November 26, 2008 @ 17:55 | Reply
Zdravo Dejan!Srečno naprej,čuvaj se Japonk.lp
November 27, 2008 @ 21:00 | Reply
hej, pravkar sm v avtu slišala komad Love generation (od BS), ki je bil zelo popularen v času ko si štartal na pot. kakorkoli, komad me spominja nate, zato sm se odločla da spet malo pogledam kje si in ti pošljem pozdrave iz "hladne" savinjske.. Lepo se mej in srečno še naprej!! Lp