Dali, Yunnan, China
Sveže jutro naznanja prihod zime pod gorovjem Cang Shan v starodavnem mestecu Dali, ki je ukleščen med sedmim največjim jezerom Kitajske Enhai Hu in mogočno goro Malong (4122mnv).
Ponos mesta so tri pagode, med katerimi najvišja sega 70m v modro nebo in so obdane z mogočnim templjem iz devetega stoletja. Kamnito obzidje varuje zgodovinsko atmosfero starega mestnega jedra, katerega zgodovina sega 3000 v preteklost.
Sam pa o preteklosti ne razmišljam prav dosti, raje razmišljam o dneh in tednih, ki so pred mano. Na zasnežene gorske prelaze ter brezpotja tibetanske planote, o svetu v katerega se podajam, o enem in edinstvenem Tibetu.
Kolo "upam" da je v izvrstni kondiciji, saj sem zamenjal verigo, zobnike, gonilko, sedež, ležaje ... pred dnevi zavaril sprednji prtljažnik, ki je zaradi močnih tresljajev in teže prtljage prvič klonil.
Torbe so natrpane z najnujnejši živežem in zimsko opremo, ki jih potrebujem za prečkanje Tibeta v hladnih dneh pred bližajočo se zimo.
Moja edina in največja skrb pa se vedno ostajajo policijske in vojaške kontrole. Te bodo skušale doseči nasprotno od mojih želja in hrepenenj, ki segajo vse do prvega baznega tabora po Mt. Everest in prečkanje meje z Nepalom.
Vietnamsko visokogorje sem zapustil v toplem in deževnem vremenu, ter se ob rdeči reki podal v notranjost province Yunnan. Ob riževih terasah YuanYang sem preživel rojstni dan z darilom iz Južne Koreje. Z Gayo sva skupaj prezivela teden dni, "praznovala" šesdeseto oblednico People Republic of China in med tem v mestu Kunming popravil kolo.
S hitro in ažurno pomočjo slovenske ambasade v Pekingu sem si uredil nov potni list, ker je star odslužil poslanstvo šestdesetih držav.
Pred mano je vzpenjanje v skrajni severo-zahodni del province s prečkanjem prvega "pravega" prelaza na 4200m, pred vstopom v Tibet, do koder imam še 700 hribolaznih kilometrov.
Potem se vam ponovno javim.
Ponos mesta so tri pagode, med katerimi najvišja sega 70m v modro nebo in so obdane z mogočnim templjem iz devetega stoletja. Kamnito obzidje varuje zgodovinsko atmosfero starega mestnega jedra, katerega zgodovina sega 3000 v preteklost.
Sam pa o preteklosti ne razmišljam prav dosti, raje razmišljam o dneh in tednih, ki so pred mano. Na zasnežene gorske prelaze ter brezpotja tibetanske planote, o svetu v katerega se podajam, o enem in edinstvenem Tibetu.
Kolo "upam" da je v izvrstni kondiciji, saj sem zamenjal verigo, zobnike, gonilko, sedež, ležaje ... pred dnevi zavaril sprednji prtljažnik, ki je zaradi močnih tresljajev in teže prtljage prvič klonil.
Torbe so natrpane z najnujnejši živežem in zimsko opremo, ki jih potrebujem za prečkanje Tibeta v hladnih dneh pred bližajočo se zimo.
Moja edina in največja skrb pa se vedno ostajajo policijske in vojaške kontrole. Te bodo skušale doseči nasprotno od mojih želja in hrepenenj, ki segajo vse do prvega baznega tabora po Mt. Everest in prečkanje meje z Nepalom.
Vietnamsko visokogorje sem zapustil v toplem in deževnem vremenu, ter se ob rdeči reki podal v notranjost province Yunnan. Ob riževih terasah YuanYang sem preživel rojstni dan z darilom iz Južne Koreje. Z Gayo sva skupaj prezivela teden dni, "praznovala" šesdeseto oblednico People Republic of China in med tem v mestu Kunming popravil kolo.
S hitro in ažurno pomočjo slovenske ambasade v Pekingu sem si uredil nov potni list, ker je star odslužil poslanstvo šestdesetih držav.
Pred mano je vzpenjanje v skrajni severo-zahodni del province s prečkanjem prvega "pravega" prelaza na 4200m, pred vstopom v Tibet, do koder imam še 700 hribolaznih kilometrov.
Potem se vam ponovno javim.
October 26, 2009 @ 14:43 | Reply
Že leta spremljam kolesarske popotnike. Njihove zgodbe, nasvete, predvsem pa slike. In vsem slikam je skupno nekaj: kampiranje, prehranjevanje,ljudi, priroda in podobno. Komentarji na tvoje potovanje so zato ves čas večinoma marginalni,nobenih vprašanj in odgovorov, slike pa - turistične.Zadeva se ne razvije nikamor.
Dej posnami kakšno sliko ko kuhaš, kampiraš, popravljaš kolo, nekaj konkretnega, da ti bo folk verjel, saj vendar živiš z kolesom, a ne? Men se zdi kot da živiš od zajetne kreditne kartice in je potovanje samenu sebi namen-brez aktivnega sodelovanja z podobno mislečimi.