Pokhara, Nepal, Asia
Tri tedne po prvi kolesarski nezgodi na poti okoli sveta odlicno okrevam in nestrpno cakam dan, ko bom po spektakularnem padcu zopet nazaj na biciklu.
Ce Nepal vzljubis prvic, ga ljubis za vedno...
Svojo cas, ljubezen in dobrosrcnost sem teden dni delil z otroci sirotami v www.freshnepal.org , ki je lociran v katmanduju, glavnem mestu cudovite himalajske dezele.
Del vlozenega truda v njihovo izobrazbo, kvalitetnejso prehrano in sportno aktivnost sem okronal z nakupom novega kolesa, ki sem jim ga podaril, saj nihce od njih ni se nikoli vozil, kaj sele imel kolesa.
Teden prezivet z otroci sem izkoristil za kolesarjenje po dolini karmanduja, medtem, ko so prezivljali njihov cas v soli, ter vecino casa sem zapravil s cakanjem na vize za naslednje tri drzave Banglades, Indijo in Pakistan.
Dlje kot ostanes z njimi, tezje je oditi...a pred mano je bila nova velika, ce ne najvecja avantura. Kolesarjenje okoli anapurne, 7 dni kolesarjenja, tiscanja in nosenja bicikla.
220 himalajskih kilometrov po gorskih cestah, gozdovih, skalovju in snegu poplacani z najvisjim prelazom. Prelaz Thorong-la (5416m) je bil prekrit z snegom in ledom pri -14 stopinjami a obsijan z soncnimi zarki in nasmehom srece na mojem obrazu, saj je visji kot najvisji vrh evropske celine in jaz sem bil tam z biciklom...cooool!
Po sprustu sem si drznil obiskati skrivnostno kraljestvo Mustang in na poti proti mestu Pokhara , le kaksnih osemdeset kilometrov od mesta v trenutku nepazljivosti zdrsnil po skalovju 8 m v globino in pristal pod slapomz izpahnjeno ramo, zlomljenim nosom, zvitim zapestjem in udarcu v glezenj ter nekaj praskami.
Sreca v nesreci! Brez nahrbtnika, bi bila zlomljena hrbtenica, saj sem padel na hrbet in nato trescil ob tla in s celado udaril v skalo tako mocno, da je pocena oz. brez celade bi bila pocena moja glava in nepal bi kaj hitro posal moja zadnja destinacija, kot je postal za za Tomaza Humarja od katerega sem se dva tedna pred svojo nezgodo poslovik v katmanduju.
Skupina italjanskih in nepalskih alpinistov ne je prepeljal v pokharsko bolnisnico in zame skrbela tri dni. Hvala vam prijatelji !!!
Okrevanje bo dolgo in dolgocasno?!?! Brez bicikla mesec ali dva! Upam da sem pred koncem januarja zopet na zaprasenih cestah zasnezene himalaje...
Do takrat pa Vesel Bozic in Srecno ter ZDRAVO 2010...
p.s. bi vam napisal vec o dozivljajih v cudovitem nepal a prevec boli... zato vam kot bozicno darilo poklanjam :
http://www.youtube.com/watch?v=2nCtv_YgpGQ
http://www.youtube.com/watch?v=hej5Cbly8Fo&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=mMoV6JnyNgE&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=wyGUAIIUDDo
Ce Nepal vzljubis prvic, ga ljubis za vedno...
Svojo cas, ljubezen in dobrosrcnost sem teden dni delil z otroci sirotami v www.freshnepal.org , ki je lociran v katmanduju, glavnem mestu cudovite himalajske dezele.
Del vlozenega truda v njihovo izobrazbo, kvalitetnejso prehrano in sportno aktivnost sem okronal z nakupom novega kolesa, ki sem jim ga podaril, saj nihce od njih ni se nikoli vozil, kaj sele imel kolesa.
Teden prezivet z otroci sem izkoristil za kolesarjenje po dolini karmanduja, medtem, ko so prezivljali njihov cas v soli, ter vecino casa sem zapravil s cakanjem na vize za naslednje tri drzave Banglades, Indijo in Pakistan.
Dlje kot ostanes z njimi, tezje je oditi...a pred mano je bila nova velika, ce ne najvecja avantura. Kolesarjenje okoli anapurne, 7 dni kolesarjenja, tiscanja in nosenja bicikla.
220 himalajskih kilometrov po gorskih cestah, gozdovih, skalovju in snegu poplacani z najvisjim prelazom. Prelaz Thorong-la (5416m) je bil prekrit z snegom in ledom pri -14 stopinjami a obsijan z soncnimi zarki in nasmehom srece na mojem obrazu, saj je visji kot najvisji vrh evropske celine in jaz sem bil tam z biciklom...cooool!
Po sprustu sem si drznil obiskati skrivnostno kraljestvo Mustang in na poti proti mestu Pokhara , le kaksnih osemdeset kilometrov od mesta v trenutku nepazljivosti zdrsnil po skalovju 8 m v globino in pristal pod slapomz izpahnjeno ramo, zlomljenim nosom, zvitim zapestjem in udarcu v glezenj ter nekaj praskami.
Sreca v nesreci! Brez nahrbtnika, bi bila zlomljena hrbtenica, saj sem padel na hrbet in nato trescil ob tla in s celado udaril v skalo tako mocno, da je pocena oz. brez celade bi bila pocena moja glava in nepal bi kaj hitro posal moja zadnja destinacija, kot je postal za za Tomaza Humarja od katerega sem se dva tedna pred svojo nezgodo poslovik v katmanduju.
Skupina italjanskih in nepalskih alpinistov ne je prepeljal v pokharsko bolnisnico in zame skrbela tri dni. Hvala vam prijatelji !!!
Okrevanje bo dolgo in dolgocasno?!?! Brez bicikla mesec ali dva! Upam da sem pred koncem januarja zopet na zaprasenih cestah zasnezene himalaje...
Do takrat pa Vesel Bozic in Srecno ter ZDRAVO 2010...
p.s. bi vam napisal vec o dozivljajih v cudovitem nepal a prevec boli... zato vam kot bozicno darilo poklanjam :
http://www.youtube.com/watch?v=2nCtv_YgpGQ
http://www.youtube.com/watch?v=hej5Cbly8Fo&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=mMoV6JnyNgE&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=wyGUAIIUDDo
December 26, 2009 @ 09:42 | Reply
Ojla Štajerc!
Vem da se redko javljam ( preredko, vem vem ), pa vendar...
Ko clovek bere tvoje pisanje, ga vsake toliko casa popade zelja, da bi storil kaj podobno norega kot ti. No, verjetno v manjsem obsegu, ampak bi se prav tako podal na kako ekspedicijo, potep po daljnih drzavah... Mi to zal lahko delamo poredko, saj smo tako zvezani tule v nasi mali zeleni in v nasih glavah, da za dalj casa (se) ne gre...
Vsekakor ti zelim srecne kilometre se naprej, cim manj pocenih gum, predvsem pa brez poskodb!
Srecno!
Anze
December 26, 2009 @ 18:01 | Reply
Zadnje dneve sem veliko mislila nate.Pogrešala sem tvoj blog in upala,da je z teboj vse O.K.
Želim ti,da čim prej okrevaš in nadaljuješ svojo začrtano pot.
Hvala za tvoje božično darilo,mislim da si nas vse obdaril z prečudovitimi filmčki.Hvala!
Lepo te je bilo videt !
Pozdrav iz Maribora
December 29, 2009 @ 07:38 | Reply
Mi je poznano malo tole, sem tudi letos pikiral in sem zdaj poln zelezja. Vso sreco naprej, se dobiva kdaj drugic na pivu.
lp Iz Darjeelinga
December 31, 2009 @ 09:43 | Reply
Dejan, srečno in predvsem zdravo 2010! Napolni ga z lepimi, odštekanimi dogodivščinami in novimi poznanstvi, prijatelji.
Pa varno pot proti domu..
December 31, 2009 @ 11:28 | Reply
Dejan, srečno in varno skozi 2010 in vse planirane kilometre na kolesu. Naj tvoj angel nikoli ne počiva.
January 1, 2010 @ 09:59 | Reply
hallo stari
nekdo te pazi tam zgoraj.
naj te tudi v novem letu spremlja sreča in zdravje.vse želje in načrti naj se ti izpolnijo.
January 1, 2010 @ 18:17 | Reply
Dejan,
dolgo te ni bilo na blogu.
Želim ti,da čim prej okrevaš, nabaviš novo kolo ter srečno, brez poškodb nadaljuješ svojo planirano pot.
Božično darilo - filmčki so enkratni
ZDRAVO 2010, USPEŠNO NAPREJ !
Hvala za vse kar nam pošiljaš.
January 3, 2010 @ 09:22 | Reply
Hey Buli!!
Želim, da čim prej okrevaš, ter nadaljuješ svojo pot!!
Srečno.
January 3, 2010 @ 21:40 | Reply
upam, da si okej, da si se pocajtal in da že pridno nabiraš kilometre.
pozdrav iz slovenije
January 4, 2010 @ 16:29 | Reply
January 4, 2010 @ 16:36 | Reply
V NOVO LETO STOPAJ ČIMBOLJ ZDRAVO, DA ČIMPREJ OKREVAŠ IN NADALJUJEŠ ZAČRTANO POT. SPREMLJAM TE, ČE PRAV SE TI MALOKDAJ JAVIM NA SPLETU.
LEP SAVINJSKI POZDRAV1
January 7, 2010 @ 20:51 | Reply
Dolgo se ti nisem oglasila, vendar spremljam tvojo pot. Tudi Boštjana sprašujem o tvojih dogodivščinah. Mislim, da bo tvoje potovanje trajalo dalj časa kot si načrtoval, saj se ne moreš upreti skušnjavi in lepotam po svetu. Tu pri nas je kar precej hladno in zasneženo, zato ti želim veliko sonca in toplote.
Pozdrav iz domačega kraja