Swakopmund, Namibia, Africa
Mirno letovišče Namibije na obali Atlantskega ocean zavito v gosto meglo, ki se vali iz hladnega Atlantika, ki trenutno premore vsega 9 stopinj celzija, obdano z visokimi peščenimi sipinami puščave Namib. Sinonim rasizma v “črno – belem” mestu je še vedno čutiti predvsem v prevladi arhitekture in večinskega premoženja belcev ter delitvi del.
Zame pa je bilo mesto sanj med nekaj dnevnim prečkanjem puščave Namib, ko sem sanjal o toplem tušu, sveže pečenem kruhu in coca-coli. Drobne stvari, ki so za ljudi navadne smrtnike tako nepomembne, a po dnevih preživetih v Puščavi ob skrbnih odmerkih suhe hrane in omejene zaloge vode o tem dobesedno sanjaš.
Dodatnih petnajst kilogramov na kolesu, 12 litrov vode in 3 kg hrane na ze tako težkem 50 kg kolesu veliko breme za mehko peščeno podlago prostranih cest in kolovozov.
Iz glavnega mesta sem se proti centralno južnemu delu države pognal na tisoč kilometrov dolgo makadamsko cesto, ki vodi skozi narodni park Naukluft globoko v puščavo namib in raj imenovan Sossusvlei. Dnevne temperature se v tem letnem času dvignejo le do 32 in ponoči spustijo do vsega dveh stopinj Celzija. Visoke rdeče sipine, skrivnostni živalski svet, modro nebo in spokojna tišina puščave odtehtajo potenje, tiščanje kolesa , kratke dnevne etape z ne videnimi lepotami puščave namib. Da pa je bilo trpljenje prijetneje je poskrbel švicarski kolesar, ki sem ga srečal v kampu Sesrem in poskrbel, da po dve letih in pol nisem kolesaril sam.
Pred mano je meglena in hladna "Skeleton coast" na poti v Damaraland – land of himbas!
Zame pa je bilo mesto sanj med nekaj dnevnim prečkanjem puščave Namib, ko sem sanjal o toplem tušu, sveže pečenem kruhu in coca-coli. Drobne stvari, ki so za ljudi navadne smrtnike tako nepomembne, a po dnevih preživetih v Puščavi ob skrbnih odmerkih suhe hrane in omejene zaloge vode o tem dobesedno sanjaš.
Dodatnih petnajst kilogramov na kolesu, 12 litrov vode in 3 kg hrane na ze tako težkem 50 kg kolesu veliko breme za mehko peščeno podlago prostranih cest in kolovozov.
Iz glavnega mesta sem se proti centralno južnemu delu države pognal na tisoč kilometrov dolgo makadamsko cesto, ki vodi skozi narodni park Naukluft globoko v puščavo namib in raj imenovan Sossusvlei. Dnevne temperature se v tem letnem času dvignejo le do 32 in ponoči spustijo do vsega dveh stopinj Celzija. Visoke rdeče sipine, skrivnostni živalski svet, modro nebo in spokojna tišina puščave odtehtajo potenje, tiščanje kolesa , kratke dnevne etape z ne videnimi lepotami puščave namib. Da pa je bilo trpljenje prijetneje je poskrbel švicarski kolesar, ki sem ga srečal v kampu Sesrem in poskrbel, da po dve letih in pol nisem kolesaril sam.
Pred mano je meglena in hladna "Skeleton coast" na poti v Damaraland – land of himbas!
October 4, 2010 @ 16:50 | Reply
Zdravo Dejan!
Uf,fotke lepe,še dobro da si imel družbo ti je vsaj hitreje čas minil..Srečno pot naprej in brez nezgod.lp
October 5, 2010 @ 07:31 | Reply
wau hude slikce!!!
zgleda da mas druzbo na poti...še ena celina pa je osvojen svet!!!srecno naprej!!!
October 5, 2010 @ 07:46 | Reply
Bravo Dejan.
Le tako naprej.
pa srečno
October 5, 2010 @ 07:55 | Reply
To ni res! Kakšen svet! kakšne fotke! Kakšno drugačno življenje od tega kar poznam! Realnost. Le kako zmoreš vse to! Lahko skromno rečem le, Bravo Dejan!
October 5, 2010 @ 07:57 | Reply
čudovita pokrajina, lepe slike, pogumen fant. imej se!
October 5, 2010 @ 08:25 | Reply
Ejga, hude fotke delaš, si ratal pravi photographer....veliko sreče še naprejter seveda dobrih filingov :)))
October 5, 2010 @ 08:28 | Reply
Pozdravljen Dejan
Kljub temu, da bi marsikdo rekel, ti si nor da to počneš, doma bi bil in srkal pivo, žural, se družil s prijatelji, vendar jaz vsaj približno vem, kako ti je kljub temu, da kdaj zmrzuješ, ješ skromno, si kdaj bolj umazan :) , utrujen od potovanja, se imaš lepo in užiaš v vseh trenutkih, ki jih doživljaš.
Vztrajno naprej cilju naproti !
Ostani zdrav in poln življenjske no malo tudi živalske energije, saj si v Afriki :P
LP s Koroške
October 5, 2010 @ 08:41 | Reply
Hej Dejan!
Vidim, da si se vedno dobro na poti in si vsak dan blize povratku. Za razliko od nas imas suho in vroce vreme :) Vedi, da si pogresan iz strani prijateljev iz Slovenije! Uzivaj se naprej v svojem popotovanju, vozi varno in zanesljivo in ostani tako kul clovek kot si...
Srecno!
October 5, 2010 @ 10:13 | Reply
Halo Dejan!
Vem, se bom ponavljal... Lepo je videti da dobro napredujes in da si vsak dan blizje cilju in domovini. Naj ti povem da imamo tule dezevje, vlago in hladno vreme, tako da naj te misel na to malo pohladi v suhi Afriki. Srecno pot, junak celjski oz. slovenski, hakuna matata, rafiki ( no problem, friend v svahiliju, če me spomin ne vara... ).
Čim manj strmin, čim več klancov na dol, nič počenih gum in levov na poti!
Anže
October 6, 2010 @ 06:56 | Reply
Dejan,
čudovite fotke! Vsak tega kar nam prikazuješ ne more doživeti - niti si ne bi upal - se SAM podati na pot okrog sveta.
Bravo, srečno naprej!
October 7, 2010 @ 23:22 | Reply
Res si me presenetil s tole vožnjo okoli sveta Dejan. Občudujem te in povzročaš mi isto željo za potovanje, sploh ko gledam tvoje lepe slike. Naj ti najlepši trenutki trajajo doooolgo.
Marko